-
Aktualno
Kaj se dogaja doma in v tujini na področju jedrske tehnologije, jedrske energije in kako blizu smo brezogljični jedrski prihodnosti?
Nemški obrat nazaj k premogu
Zaradi zaprtja jedrskih elektrarn - Nemčija je do zdaj zaprla vse, razen treh jedrskih elektrarn - in energetske krize zaradi vojne v Ukrajini, Nemčija sprejema nujne ukrepe, vključno z večjo uporabo premoga. Z aktivacijo termoelektrarn Nemčija ne bo prispevala k zeleni Evropi in zmanjševanju toplogrednih izpustov v ozračju, rešuje pa ob zmanjšani dobavi ruskega plina pokritje svojih energetskih potreb.
Gre za varčevalni ukrep, je dejal nemški minister za gospodarstvo Robert Habeck, saj naj bi Nemci na tak način varčevali s plinom za zimsko obdobje, ko bodo potrebe po energentih še večje, okolje pa posledično manj onesnaženo zaradi plina.
Britanci s stresnimi kibernetskimi testi
»Kibernetska varnost jedrskih objektov je izziv sedanjosti in zaveza za prihodnost,« je sporočilo britanskega energetskega združenja, ki poziva vlado Borisa Johnsona k povečanju stresnih testov za vse jedrske objekte, ko gre za kibernetsko varnost.
Pregled IAEA v Sloveniji: zrel varnostni okvir in predlogi za izboljšanje
Misija Mednarodne agencije za atomsko energijo (IAEA) je po 11-dnevnem obisku ugotovila, da si Slovenija nenehno prizadeva za krepitev jedrske varnosti, vključno z izrednimi stresnimi testi s scenariji kibernetske varnosti. V skupini IAEA so tudi dejali, da bi morala slovenska vlada razmisliti o zagotovitvi zadostnih finančnih in človeških virov regulatorjem, da bi zagotovila njihovo trajno neodvisnost in uspešnost. Obisk misije je zahtevala Vlada Republike Slovenije.
Finska Zelena stranka podpira jedrsko energijo
»To je prelomni trenutek v zgodovini zelenega gibanja, saj smo prva zelena stranka na svetu, ki je uradno opustila antinuklearizem,« je dejala Tea Törmänen, ki se je konference udeležila kot predsednica interne skupine Zelenih Savonia/Karelia, t.j. strankarske skupine za napredovanje političnega odločanja, ki temelji na znanstvenih spoznanjih. Törmäneova je dejala, da »podpora jedrski energiji predstavlja zmago znanosti in tehnologije.«
Kitajska je odobrila gradnjo šestih novih reaktorjev
Kitajski Državni svet je odobril gradnjo dveh novih reaktorjev v vsaki od jedrskih elektrarn Sanmen, Haiyang in Lufeng na Kitajskem. Na izvršnem zasedanju državnega sveta 20. aprila, ki mu je predsedoval premier Li Keqiang, je bilo ugotovljeno, da je energija potrebna za podporo gospodarskega in družbenega razvoja in da spodbujanje gradnje jedrskih projektov sledi razvojnimi potrebam in stalni optimizaciji energetske strukture kitajskega gospodarstva.
Podkast: Elektrika
Osrednja tema tretje episode je elektrika, o kateri se je voditeljica pogovarjala s Saro Gregl in Urbanom Pompetom z Izobraževalnega centra za jedrsko tehnologijo Milana Čopiča.
Finci prekinili sodelovanje z Rusi
Eden največjih projektov na področju gradnje jedrskih elektrarn v EU se je zaradi vojne v Ukrajini ustavil. Finski konzorcij Fennovoima je odstopil od pogodbe z rusko skupino Rosatom, s katero je načrtoval gradnjo tretje finske jedrske elektrarne. Razlog? Vojna v Ukrajini.
IPCC: Jedrska energija je ključ do blažitve podnebnih sprememb
Medvladni svet Združenih narodov za podnebne spremembe, vodilni svetovni organ za podnebne raziskave (IPPC), je objavil poročilo, ki na poti do blažitve podnebnih sprememb vključuje tudi jedrsko energijo.
Energetska strategija: Združeno kraljestvo načrtuje osem novih jedrskih reaktorjev
V okviru nove energetske strategije se Združeno kraljestvo odloča o gradnji osmih novih jedrskih reaktorjih na obstoječih lokacijah; vsako leto po enega do leta 2030. Strategija, katere cilj je povečati energetsko neodvisnost Združenega kraljestva in se spopasti z naraščajočimi cenami elektrike, vključuje tudi načrte za povečanje proizvodnje elektrike iz drugih naravnih virov, kot so veter, vodik in sončna energija.
Poljska načrtuje prvo delujočo jedrsko elektrarno leta 2033
Poljska vlada pričakuje, da bo imela Poljska do leta 2043 instalirane skupno 6 - 9 GW jedrske energije, kar bo predstavljalo okoli 10 odstotkov proizvodnje električne energije. Reaktorji naj bi stali več kot sto milijard zlotov (22,5 milijarde evrov).