2. decembra 1942 je znanstvenikom pod vodstvom Enrica Fermija uspelo izvesti prvo nadzorovano verižno reakcijo cepitve atomskih jeder. Tako je človek prvič izdelal jedrski reaktor in v njem umetno izvedel proces, ki je do takrat potekal le v naravi. Ta dogodek je bil povod za številne miroljubne uporabe jedrske energije in danes po svetu deluje več kot 440 raziskovalnih reaktorjev.

»Hkrati s priznanjem, da je jedrska energija čista oziroma zelena energija, je kanadska vlada uvedla davčno olajšavo za vse naložbe v jedrske objekte. To je velik korak naprej za industrijo in odlična novica za naše podnebje in gospodarstvo. To v kanadskem jedrskem združenju (CANSIA) trdimo že leta: da je jedrska energija čista energija in mora biti ključni del kanadske strategije za ohranjanje energetske varnosti ob zmanjševanju emisij na poti do neto ničle ogljičnega odtisa,« je ob odločitvi kanadske vlade dejal John Gorman, predsednik in izvršni direktor Kanadskega jedrskega združenja (CNA).

V »projektu stoletja« bodo Švicarji izrabljeno jedrsko gorivo predvidoma zakopali globoko pod zemljo v zapuščeni rudnik gline. Švicarske oblasti so izbrale lokacijo v severni Švici nedaleč od nemške meje za globoko geološko skladišče radioaktivnih odpadkov.

Francoski svet ministrov je odobril osnutek zakonodaje, namenjen poenostavitvi upravnih in birokratskih postopkov, potrebnih za gradnjo novih jedrskih elektrarn v bližini obstoječih lokacij ali znotraj njih samih.

Teja Ideja je slovenska grafična oblikovalka, ki je tudi podpornica jedrske energije. Zasnovala in podarila nam je serijo ljubkih plakatov, ki nagovarjajo tisto ciljno skupino, ki ima največ strahov in odpora do jedrske energije. Poglejte jih!

Vlada v Seulu si prizadeva povečati proizvodnjo jedrske energije v državi na več kot 30 odstotkov celotne proizvodnje energije do leta 2030. V Južni Koreji ne le, da želijo doseči cilje ogljične nevtralnosti, ampak si želijo zagotoviti tudi energetsko varnost.

Premier Fumio Kishida je prvič po krizi v Fukušimi leta 2011  obnovil status Japonske kot države z jedrskim pogonom, s čimer je pospešil ponovni zagon reaktorjev in napovedal gradnjo novih elektrarn. Odločitev je posledica želje po zajezitvi naraščajočih cen energentov za gospodinjstva in podjetja ter podpreti japonske proizvajalce jedrskih komponent. Načrt za raziskovanje gradnje novih jedrskih reaktorjev je preobrat v vladni politiki po krizi v Fukušimi.

Ste se kdaj vprašali, kaj sploh so radioaktivni odpadki in koliko jih pravzaprav proizvedemo v Sloveniji na letni ravni? Mi smo se!

Na borzi z električno energijo so se dnevne (spot) cene elektrike v zadnjem letu povišale za več kot 300 %. Evropska unija nima dovolj proizvodnih zmogljivosti, suša je, hkrati pa še varčujemo s plinom. To je vplivalo tudi na ceno za Slovenijo. V enem letu je povprečna cena poskočila s 93 EUR/MWh na 380 EUR/MWh.

»Jedrska energija je najvarnejša od vseh tehnologij za pridobivanje elektrike, kar jih imamo.« Ta izjava Patricka Moora, nekdanjega direktorja Greenpeacea, v nedavnem intervjuju za NewsNation je v popolnem nasprotju od stališča okoljske organizacije, ki jo je pomagal ustanoviti. Moore je imel intervju potem, ko je Evropski parlament podprl jedrsko energijo in zemeljski plin kot del zelenih tehnologij v taksonomiji Evropske unije. V Greenpeacu so takoj po tej potezi EU napovedali, da bodo pri Evropski komisiji vložil uradno zahtevo za revizijo tega stališča evropskega parlamenta.