Ob poplavah postanejo pomembne osnove, kot so čista voda, elektrika, hrana, varen prostor … Eno od sporočil ob sedanjih poplavah je bilo, da kljub visoki Savi Nuklearna elektrarna Krško (NEK) obratuje varno in stabilno na moči. Obenem pa je NEK obvestila Upravo RS za jedrsko varnost o »nenormalnem dogodku« zaradi velikega pretoka in visokega nivoja reke Save. Kaj to pomeni in kako je jedrska elektrarna pripravljena na take poplave?
Projektiranje za poplave
Že ob projektiranju in gradnji elektrarne je treba zagotoviti njeno varnost pred poplavami. To je stalna skrb in obveza tudi med delovanjem elektrarne, ki je v obdobju soočanja s posledicami podnebnih sprememb še bolj aktualna.
V primeru NEK je bila ob izgradnji poplavna varnost dosežena:
- z dvigom platoja na levem bregu Save, na katerem stoji elektrarna, in
- s protipoplavnimi visokovodnimi nasipi.
NEK mora v skladu s slovensko zakonodajo in prakso EU vsakih 10 let opraviti t. i. občasni varnostni pregled. Pri tem se preveri, ali glede na nova strokovna spoznanja in nove standarde s področja jedrske varnosti elektrarna še vedno izpolnjuje vse zahteve za varno obratovanje za naslednje 10-letno obdobje. Tako je NEK v prvem varnostnem pregledu ponovila vse potrebne študije, ki so jih zahtevali ameriški standardi s tega področja.
Skozi leta smo pridobivali nova spoznanja o dogajanju v okolju in z uporabo hidravličnega modela so bile na novo določene največje možne poplave.
Izdelane so bile študije o največjih možnih poplavah, ki jih lahko povzroči reka Sava, in vplivih največjih možnih lokalnih padavin, ki lahko povzročijo porast lokalnih vodotokov (Potočnica).
NEK je na podlagi teh novih študij, ki so bile izvedene v letih 2006-2010, zvišala nasipe ob reki Savi in nasip ob Potočnici. S tem ukrepom je leta 2012 NEK postala varna tudi za primer najvišje možne poplave (za pretok, ki teče mimo z več kot 10.000 m3/s).
Prikaz razlivanja vode ob največji možni poplavi reke Save – situacija po zvišanju nasipov leta 2012. Rdeča črta prikazuje nasip, ki je bil zvišan tega leta.
Glede največjih možnih lokalnih padavin in hitrega porasta pretoka Potočnice pa je analiza pokazala, da pride do poplavljanja prostora med železnico in dovozno cesto do NEK, da pa ta voda ne ogroža NEK, ker lahko odteče od NEK po stari strugi reke Save v smeri njenega toka in se izlije v reko Savo pod Hidroelektrarno Brežice.
Prikaz poplavljanja Potočnice v zaledju NEK zaradi največjih možnih lokalnih padavin (2022).
Ob vseh dosedanjih poplavah na območju Krškega je bilo zagotovljeno nemoteno varno obratovanje elektrarne.
Poplavna varnost po nesreči v Fukušimi
Jedrska nesreča v japonski elektrarni Fukušima Daiči je pripeljala do spoznanja celotne jedrske industrije, da so težke nesreče možne, in da je potrebna tehnološka pripravljenost za preprečevanje in obvladovanje takih nesreč. Na podlagi metodologije, ki so jo skupaj pripravile vse države Evropske skupnosti, je tudi Uprava RS za jedrsko varnost (URSJV) NEK naložila izvedbo izrednega varnostnega pregleda. Poročilo je ocenilo tedanje ukrepe za zagotavljanje jedrske varnosti v primeru izrednih zunanjih dogodkov ter predlagalo izboljšave.
Slovenska jedrska industrija se je na nesrečo odzvala z večletnim Programom nadgradnje varnosti NEK (PNV). V okviru PNV so se na primer izvedle tudi dodatne modifikacije za možnost priključitve mobilne opreme. V NEK pa so bile že pred dogodki na Japonskem v teku določene posodobitve, kot je na primer vgradnja tretjega dizel generatorja za napajanje varnostnih sistemov, kar prispeva k dvigu varnosti.
V sklopu posodobitev iz PNV, ki so bile končane leta 2021, so zagotovili dodatno odpornost elektrarne na izredne naravne in druge malo verjetne dogodke.
Seizmično kvalificirana in poplavno varna utrjena zgradba. Vir: www.kolektorgradbenistvo.si
Del programa je bila tudi dodatna protipoplavna zaščita zgradb. Vgrajena protipoplavna vrata in zagatnice bi tudi po porušitvi nasipov na reki Savi zaradi potresa in posledične poplave območja elektrarne preprečevale vdor vode v vitalne prostore tehnološkega procesa. Mobilna oprema za dovajanje energije ter stisnjenega zraka in črpanje vode pa je dodatna varnostna rezerva.
Ti omenjeni dodatni varnostni sistemi v protipoplavno zaščitenih zgradbah predpostavljajo kombinacijo več ekstremnih naravnih dogodkov hkrati – na primer ekstremne poplave, ekstremen potres in porušitev vodnih nasipov.
Nenormalni dogodki
Zagotavljanje celovite in globinske varnosti jedrske elektrarne zahteva tudi pripravljenost na situacije, ki odstopajo od normalnega obratovalnega stanja elektrarne. To so t. i. nenormalni dogodki.
Nenormalni dogodki sami po sebi ne pomenijo nevarnosti, četudi javnost ob takih sporočilih morda lahko pomisli na najslabše. Za nenormalne ali izredne dogodke v NEK obstaja »Načrt zaščite in reševanja Nuklearne elektrarne Krško«. Z njim zagotavljajo usklajeno obvladovanje dogodka v elektrarni in okolju.
In kako je v praksi videti postopek?
4. avgusta 2023 je zaradi velikega pretoka in visokega nivoja reke Save NEK razglasila nenormalni dogodek. NEK je o tem obvestila Upravo RS za jedrsko varnost. Ta nenormalni dogodek je do preklica naslednjega dne spremljala strokovna skupina Uprave RS za jedrsko varnost, ki je zadolžena tudi za to, da javnost sproti obvešča o nadaljnjem dogajanju.
Potrebno je omeniti, da narasla Sava v nobenem trenutku ni ogrožala delovanja jedrske elektrarne. Gre le za varnostni protokol in način obveščanja, ki je v skladu z visoko varnostno kulturo jedrske elektrarne.
Uprava RS za jedrsko varnost je v preklicu nenormalnega dogodka zapisala:
»NEK je z vnaprejšnjo pripravo na napovedano visoko vodo uspešno preprečila negativne vplive na opremo in obratovanje elektrarne ter je nadaljevala z varnim obratovanjem na polni moči tudi v takšnih izrednih razmerah. Jedrska varnost NEK v času nenormalnega dogodka ni bila ogrožena.
Zanesljiva oskrba z električno energijo v izrednih vremenskih razmerah je zelo pomembna za prebivalce in službe, ki izvajajo reševanje prizadetih.«
Kako poplave vplivajo na delovanje NEK?
Visok in močan vodotok s seboj prinaša tudi različno nesnago. V njej plavajo les, odpadki in številni predmeti, ki jih je voda na poti odnesla s seboj. Poleg visokih pretokov so glavni razlog za zaustavitve hidroelektrarn te nečistoče, saj mašijo vstopne rešetke elektrarn.
Jedrski elektrarni v Krškem, ki za ohlajanje kondenzatorja uporablja vodo iz Save, pa zaradi nečistoč ni bilo treba manjšati moči ali jo celo ustaviti. Odvzem vode iz reke so zmanjšali in namesto ohlajanja s Savo uporabili hladilne stolpe, ki segreto vodo ohladijo z zrakom.
NEK ima 2 stavbi s 5 hladilnimi celicami in eno stavbo s 4 celicami. V teh celicah (stolpih) so ventilatorji in močne črpalke, ki porabljajo nekaj elektrike, a reaktor še vedno lahko deluje s polno močjo. Le količina elektrike, ki gre v omrežje, je malenkost manjša. Navzven se delovanje hladilnih stolpov kaže v obliki vodne pare.
Delovanje NEK s pomočjo hladilnih stolpov ob poplavah in največji naravni katastrofi v Sloveniji. 5. avgust 2023
Kako so jedrske elektrarne pripravljene na podnebne spremembe?
Kot smo videli na začetku članka, jedrske elektrarne upoštevajo najrazličnejše nevšečnosti in so projektirane tako, da jih te ne ogrožajo.
Mednarodna agencija za jedrsko energijo je leta 2019 izdala obsežno publikacijo o prilagajanju energetskega sektorja podnebnim spremembam. Avtorji so v predstavitvenem besedilu zapisali: »Ta publikacija raziskuje raznolike vplive na energetski sektor, ki so posledica postopnih podnebnih sprememb in ekstremnih vremenskih pojavov, ter možne načine za boj proti njim.« Pod drobnogled so vzeli vse elemente v dobavni verigi: vire, pridobivanje in transport načrpanih virov energije, proizvodnjo, prenos in distribucijo električne energije.
Bistvo je jasno: Podnebne spremembe vplivajo na vse vire energije, a jedrske elektrarne se tem spremembam prilagajajo najbolje. Kot zanimivost omenimo, da publikacija vključuje tri študije primerov, ki ocenjujejo ranljivost energetskega sektorja. Poleg Argentine in Pakistana se ena študija primera nanaša tudi na Slovenijo in njene hidroelektrarne.
Študije in izkušnje kažejo, da je jedrska energija bolj odporna na podnebne spremembe kot kateri koli drug vir energije!
Preberite še članek: Jedrske elektrarne in podnebne spremembe
Viri:
