Švedska je v zadnjih dveh letih naredila odločne korake, da bi ponovno postala ena od vodilnih evropskih držav na področju jedrske energije. Njena vlada ne govori o jedrski energiji kot o možni opciji, temveč kot o ključnem delu nacionalne energetske prihodnosti.
Poglejmo, kaj konkretno počnejo, da bi zagotovili spodbudno okolje za razvoj novih jedrskih projektov, za katere vemo, da potrebujejo čas in da so finančno zahtevni.
Državna podpora za nove reaktorje
Švedska vlada je v proračunu za leto 2026 predlagala obsežen finančni okvir za podjetja, ki želijo zgraditi nove jedrske reaktorje. Gre za državna posojila in jamstva, ki naj bi znižala stroške financiranja in spodbudila vlagatelje.
Parlament je že maja 2025 sprejel zakon o državni pomoči za gradnjo novih reaktorjev – do skupne moči približno 5000 MWe, kar ustreza 4 velikim reaktorjem. Pomoč bo dodeljena samo za projekte, ki bodo na obstoječih lokacijah in z močjo nad 300 MWe.
Država predvideva, da bo za gradnjo namenjenih do 220 milijard švedskih kron (okoli 23 milijard evrov) v naslednjih 12 letih. Poleg tega načrtujejo cenovne zaščite (Contracts for Difference) za proizvajalce elektrike, ko bodo novi reaktorji enkrat obratovali s polno močjo. Vlada poudarja, da te cenovne zaščite "ne predstavljajo cene, temveč zgornjo mejo za pogajanja z investitorji". Cilj je torej dostopna cena zanesljive nizkoogljične električne energije.
Dogovori z vlagatelji se bodo začeli že leta 2026, prvi reaktorji pa naj bi začeli delovati ok. leta 2035.
Pospešeno pridobivanje dovoljenj in nova agencija
Švedska vlada se zaveda, da finančna pomoč sama po sebi ni dovolj. Ključno je, da so postopki pridobivanja dovoljenj hitri, pregledni in prilagojeni tudi novi tehnologiji, kot so mali modularni reaktorji (SMR).
Do leta 2026 nameravajo vzpostaviti sistem dovoljevanja, ki bo učinkovit in prijazen tako velikim kot manjšim vlagateljem. Zato bo vlada okrepila delo številnih institucij – od Agencije za sevalno varnost do okoljskih uradov in sodišč – z dodatnimi 161 milijoni SEK letno.
Leta 2027 bo za okoljske presoje ustanovljena nova državna agencija, ki bo prevzela del nalog od okrožnih uprav in sodišč. Namen je en sam: pospešiti postopke, ne da bi ogrozili varnost ali preglednost.
Zakon o odškodninah za vlagatelje
Eden od najzanimivejših švedskih predlogov presega samo financiranje. Vlada želi uvesti zakon o odškodninah za primer, če bi kakšna prihodnja vlada želela predčasno zapreti reaktorje. Gre torej za varovalko, ki jo vpeljujejo na osnovi preteklih izkušenj, ki marsikateri evropski državi niso tuje.
Namestnica švedskega predsednika vlade in ministrica za energijo Ebba Busch je ob tem poudarila: "Lastnik nove jedrske elektrarne potrebuje predvidljivost. Švedska ima žal veliko izkušenj s prezgodnjimi zaprtji reaktorjev."
Takšna zakonodaja bi vlagateljem zagotavljala dodatno varnost – in s tem zmanjšala politično tveganje, ki pogosto zavira jedrske projekte drugod po Evropi.
Prvi projekti: SMR-ji pri Ringhalsu
Državni energetski velikan Vattenfall je že izbral lokacijo – obstoječo jedrsko elektrarno Ringhals – in se odloča med dvema tehnologijama malih modularnih reaktorjev. V ožjem izboru sta GE Hitachi BWRX-300 in Rolls-Royce SMR.
Projekt bo prvi konkretni korak v smeri nove jedrske gradnje po več desetletjih.
Veliki reaktorji za stabilno prihodnost
Švedska pa ne stavi le na male reaktorje. Njena jedrska razvojna vizija predvideva gradnjo vsaj 2 velikih reaktorjev do leta 2035 ter do 10 velikih enot do leta 2045. To bi pomenilo skoraj podvojitev jedrske zmogljivosti države v 20 letih in utrditev jedrske energije kot hrbtenice zanesljive, brezogljične oskrbe.
Cilj je zagotoviti energetsko varnost in nizke cene elektrike v času, ko povpraševanje narašča zaradi elektrifikacije prometa, industrije in ogrevanja.
S tem Švedska postavlja jedrsko energijo ob bok hidroenergiji, ki trenutno pokriva približno 40 % proizvodnje, in skupaj tvorita temelj švedskega zelenega energetskega sistema.
Lekcije za Slovenijo in Evropo
Švedska s temi koraki ne odpira le novih gradbišč, ampak tudi nov pristop k energetiki: država prevzema aktivno vlogo, ustvarja pravila in jamstva, ki omogočajo dolgoročno načrtovanje in zaupanje vlagateljev.
To bi lahko bilo navdihujoče tudi za Slovenijo: če želimo še eno jedrsko elektrarno, potrebujemo ne le odločitev, temveč stabilno in predvidljivo okolje, v katerem bo projekt zaščiten skozi celoten življenjski cikel.
