1) Resolucija o dolgoročni miroljubni rabi jedrske energije v Sloveniji - jasen strateški signal države
Sprejem Resolucije o dolgoročni miroljubni rabi jedrske energije je en od pomembnih korakov, ki so bili narejeni v tem mandatu.
Zakaj je to dosežek?
Ker je prvič po dolgem času država jasno in formalno potrdila, da jedrsko energijo vidi kot del svoje prihodnosti. To nakazuje že naslov resolucije: "Jedrska energija za prihodnost Slovenije".
Tak dokument daje signal stroki, investitorjem, mednarodnim partnerjem in javnosti, da gre za resno, dolgoročno usmeritev.
Kaj to pomeni v praksi?
Resolucija:
- potrjuje jedrsko energijo kot pomemben nizkoogljični vir,
- poudarja varnost, strokovnost in transparentnost jedrskega programa,
- odpira prostor za nadaljnje odločitve in projekte (npr. JEK2, SMR, nov raziskovalni reaktor),
- utrjuje načelo tehnološke nevtralnosti. To pomeni, da država ne izključuje rešitev vnaprej, temveč izbira na podlagi dejstev.
Čeprav Resolucija še ni konkretna in celovita nacionalna jedrska strategija, pa je osnovni "kompas", ki omogoča kompleksnim projektom, da lahko sploh napredujejo.
Dezinformacija, ki je mediji niso ovrgli
Prav glede Resolucije je prišlo tudi do širjenja dezinformacij v medijih. Nevladne protijedrske organizacije so močno zavajale javnost glede tega, kaj zares piše v Resoluciji.
Umanotera, Greenpeace, Focus in PIC so trdili, da Resolucija vnaprej določa gradnjo novih jedrskih objektov, kar ne drži.
Resolucija govori o tem, da je cilj "defosilizacija in stabilna oskrba z nizkoogljično električno energijo", pogoj za izvedbo projekta JEK2 in za uvajanje obnovljivih virov pa je: "če se to izkaže za ekonomsko smotrno, tehnično izvedljivo in koristno za stanje okolja". Resolucija torej določa pogoje in ne odloča ničesar vnaprej.
2) Začetek DPN za JEK2 - od idej do umeščanja v prostor
Drugi pomemben korak je začetek postopka državnega prostorskega načrtovanja (DPN) za projekt JEK2.
Zakaj je to dosežek?
Ker projekt iz gospodarske pobude in politične ideje premika v operativno fazo. DPN je eden najzahtevnejših in časovno najdaljših postopkov, ki vključuje okoljske presoje, strokovne analize, usklajevanja in javno razpravo. Pri velikih infrastrukturnih projektih je to pogosto ključna točka, kjer se pokaže, ali država resno misli z njihovo izvedbo.
Kaj sledi?
- 2026–2027: priprava več kot 30 strokovnih podlag,
- 2027: predvidena javna razgrnitev,
- 2028: sprejem državnega prostorskega načrta.
To pomeni, da je projekt JEK2 prvič dobil konkreten časovni okvir in jasno začrtano pot naprej.
3) Model financiranja JEK2 - od vprašanja "ali" h "kako"
Tretji dosežek je priprava poročila o modelu financiranja JEK2.
Zakaj je to dosežek?
Ker je financiranje pogosto največja neznanka pri velikih energetskih projektih. Brez jasnega finančnega modela projekt ostane le na ravni ideje. Identifikacija optimalnega modela tlakuje pot, da projekt premakne od gole razprave v izbiro konkretnih rešitev in torej dejansko izvedbo.
Bistvene ugotovitve
Poročilo:
- opredeljuje možne modele financiranja (kombinacije vloge države, posameznih investitorjev in tržnih mehanizmov),
- analizira tveganja in njihovo porazdelitev,
- podaja ocene lastne cene elektrike iz nove jedrske elektrarne,
- potrjuje, da je projekt ob ustrezni finančni konstrukciji lahko ekonomsko vzdržen.
To je ključno za nadaljnje politične in investicijske odločitve.
Vloga koordinacije nacionalnega jedrskega programa
Pomemben del premikov je bila tudi okrepljena koordinacija na ravni države. Pri tem izstopa vloga državnega sekretarja za nacionalni jedrski program Danijela Levičarja, ki je vodil delovno skupino za pripravljalne aktivnosti projekta JEK2. Pod njegovim vodstvom je proces postal bolj jasen, strukturiran in je tudi dajal vtis, da se postopki kljub šibki politični volji premikajo naprej, kar se neposredno odraža v treh izpostavljenih dosežkih.
Pogled naprej v naslednji mandat
Slovenija je:
- postavila strateški okvir za nacionalni jedrski program,
- začela postopek prostorskega umeščanja JEK2 in
- opredelila finančne temelje projekta JEK2.
To so nujni koraki za vsak resen jedrski program in projekt. Tudi uspeh prihodnje vlade bomo merili po tem, koliko korakov naprej bomo kot država naredili.
Za prihodnji mandat ostaja jasna želja, da se ta zagon ohrani, nadgradi in projekt JEK2 pripelje do končne investicijske odločitve.
