Skip to main content

Ideološke zmote Umanoterine analize političnih strank

Umanotera in Mladi za podnebno pravičnost so 3. marca 2026 objavili analizo stališč političnih strank pred volitvami, v kateri med drugim ocenjujejo tudi, kako stranke pristopajo k energetiki in tudi k projektu JEK2. Opozarjamo, da je podlaga za presoje v delu močno ideološko obarvana, ne upošteva tehnološke nevtralnosti in poenostavlja kompleksna energetska vprašanja. Tak pristop vodi do napačnih ali zavajajočih zaključkov o tem, kaj jedrska energija dejansko pomeni za energetski sistem Slovenije.

04 Marec 2026

Navajamo ključne težave analize s pojasnili, zakaj ocenjujemo, da je analiza Umanotere in Mladih za podnebno pravičnost (MZPP) pomanjkljiva ali pa napačno interpretira določene tehnološke in sistemske vidike JEK2.

"Kljub hitremu razvoju alternativnih tehnologij (predvsem sončne energije in baterijskih hranilnikov), zaostrovanju geopolitičnega konteksta in sporni ekonomiki jedrske energije nobena stranka ni kritična do JEK 2."
Okoljska analiza volilnih programov in preteklih glasovanj strank, Umanotera in Mladi za podnebno pravičnost, 2026

1) Sončna energija in baterijski hranilniki ne morejo nadomestiti jedrske elektrarne.

Umanotera in MZPP v svoji analizi izpostavljajo "hiter razvoj alternativnih tehnologij (predvsem sončne energije in baterijskih hranilnikov)" in pri tem ustvarjajo vtis, da bi lahko te tehnologije nadomestile projekt JEK2.

Zakaj to ne drži?

Jedrska elektrarna zagotavlja stabilno, stalno proizvodnjo (baseload, energija v pasu) z visoko izrabo moči. Sončna energija je odvisna od vremena, zimski meseci pa pomenijo manjšo proizvodnjo, ko je povpraševanje največje. Januarja letos smo se soočili s situacijo, ko so bile sončne elektrarne prekrite s snegom, hkrati pa je bil odjem električne energije največji v zgodovini Slovenije.

Baterije so primerne za kratkoročno uravnavanje nihanj v posameznih dnevih, ne morejo pa zagotavljati dolgoročne, večdnevne oskrbe z električno energijo, kot jo v vsakem trenutku vsak dan zagotavljajo jedrske elektrarne.

Sonce in baterije so pomemben del energetske mešanice, vendar niso samostojna alternativa stabilni jedrski energiji.

2) Geopolitični kontekst ni argument proti, ampak za jedrsko energijo.

Umanotera in MZPP navajajo "zaostrovanje geopolitičnega konteksta" kot argument proti JEK2.

Zakaj to ne drži?

Res je, da so globalne dobavne verige občutljive in jih geopolitične spremembe lahko prizadenejo, toda jedrsko gorivo se dobavlja le vsako drugo leto, medtem ko je za ostale vire, kot sta nafta in plin, nujna redna neprestana dobava. Zaradi tega je dobavna veriga jedrskega goriva najbolj odporna na dnevne, mesečne, celo letne geopolitične spremembe in ni odvisna od dnevnih dobav kot na primer plin. 

V kontekstu vse bolj pomembne energetske varnosti je jedrska energija pogosto razumljena kot orodje za zmanjšanje odvisnosti od uvoza plina, ne kot povečanje tveganja. Mnoge države so to že ugotovile in zato umeščajo jedrsko energijo v svoje energetske scenarije. 

3) Označitev ekonomike JEK2 kot "sporno" je poenostavljeno in vrednostno obarvano.

V analizi Umanotera in MZPP omenjajo "sporno ekonomiko jedrske energije", kot da gre za splošno dejstvo. 

Zakaj to ne drži?

Investicijski stroški so resda visoki, vendar je v presojo treba vključiti tudi življenjsko dobo objekta, ki lahko preseže 60 – 80 let, stabilnost cen elektrike in nizke obratovalne stroške.

Ekonomika se ne meri samo na podlagi velike vsote v času gradnje, temveč na celotni življenjski vrednosti zanesljive proizvodnje energije in njenem vplivu na energetsko varnost in stabilnost sistema.

Ministrstvo za finance RS je februarja 2026 objavilo obsežno poročilo o finančnem modelu projekta JEK2. Določili so optimalni model, poročilo pa vsebuje tudi vpliv in lastno ceno elektrike iz nove jedrske elektrarne. Tega analiza Umanotere in MZPP sploh ne upošteva.

Trditev o "sporni ekonomiki" brez konteksta bralca zavaja. Resna strokovna ocena bi temeljila na življenjski dobi, stabilnosti proizvodnje in sistemskih stroških, ne samo na kapitalskih izdatkih v času gradnje.

4) Tehnološka nevtralnost in upoštevanje energetske varnosti sta nujni za kakršnokoli analizo energetskih scenarijev.

Analiza Umanotere ocenjuje stranke tudi glede energetike, vendar se pri tem zdi, da ni vzpostavljena tehnološko nevtralna in sistemska perspektiva ter da je vodilo pri ocenjevanju predvsem ideološki nazor.

Zakaj je to pomembno?

  • Energetski sistemi so živa mreža med proizvajalci in odjemalci, kjer stabilnost in varnost oskrbe nista odvisni samo od enega tipa proizvodnje.
  • Tehnološko nevtralna presoja pomeni, da se vsaka tehnologija ocenjuje glede na vlogo, ki jo lahko igra v sistemu, ne pa, da se jo avtomatično privilegira ali odklanja na ideološki osnovi.

Brez celostnega razumevanja, kako različni viri energije delujejo skupaj, lahko analiza vodi do napačnih ali polovičnih zaključkov.


Del analize, ki obravnava stališča političnih strank do energetike
Del analize, ki obravnava stališča političnih strank do energetike