Kaj je zelena taksonomija?
Taksonomija je evropski pravilnik, ki določa, katere gospodarske dejavnosti se štejejo za okoljsko trajnostne. Njen namen je usmerjati naložbe podjetij in drugih investitorjev v projekte, ki prispevajo k zmanjševanju izpustov toplogrednih plinov.
Leta 2022 je bila po dolgih razpravah in nasprotovanjih taksonomija razširjena tako, da med zelene dejavnosti uvršča tudi naložbe v sodobne jedrske elektrarne in pogojno tudi termoelektrarne na plin
Avstrija proti, sodišče odločno zavrnilo
Avstrija, ki je že leta 1978 prepovedala gradnjo jedrskih elektrarn in to prepoved kasneje zapisala celo v svojo ustavo, je poskušala odločitev Evopske komisije razveljaviti. Njihova vlada je trdila, da jedrska energija ne izpolnjuje meril trajnostnosti in da Komisija pri pripravi pravil ni izvedla dovolj široke presoje vplivov.
Pri tem je treba pojasniti, da četudi Avstrija nima jedrske elektrarne, pa ima poseben sektor za jedrske zadeve, ki je del Zveznega ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo, podnebje in varstvo okolja, regije in upravljanje z vodami. Naloga sektorja za jedrske zadeve je oteževanje dela državam, ki jedrske elektrarne imajo ali pa jih želijo imeti. Nasprotovanje jedrski energiji je torej vgrajeno v njihov sistem delovanja države. Avstrijske poskuse vmešavanja v energetsko politiko smo zaznali tudi v Sloveniji.
Sodišče EU pa je tokrat jasno povedalo: Komisija ni prekoračila svojih pristojnosti in je upravičeno ocenila, da ima jedrska energija skoraj nične emisije toplogrednih plinov ter da trenutno ni tehnološko in ekonomsko izvedljive alternative v enakem obsegu. Zato lahko pod določenimi pogoji prispeva k blaženju podnebnih sprememb in prilagajanju nanje.
Pogled naprej
Čeprav Avstrija razmišlja o pritožbi, je težko pričakovati, da bi z njo uspela. Po energetski krizi v letih 2021–2022 se je pokazalo, da Evropa potrebuje zanesljive, nizkoogljične vire energije. Sodišče je zdaj to potrdilo tudi pravno: jedrska energija ima svoje mesto med zelenimi naložbami prihodnosti.
Kaj odločitev Sodišča EU pomeni za prihodnost?
Odločitev je pomemben preobrat v evropski energetski politiki. Jedrska energija bo lahko dostopala do ugodnejših finančnih virov in evropskih investicij, kar krepi predvsem prizadevanja Francije, pa tudi držav, kot so Švedska, Poljska, Češka, Slovaška, Madžarska, Nizozemska in Slovenija, ki načrtujejo širitev jedrskih zmogljivosti.
Za jedrsko energijo v EU to pomeni jasen signal. Jedrski projekti so priznani kot del rešitve za podnebno nevtralnost do leta 2050. Odločitev bo verjetno zmanjšala blokade pri financiranju novih reaktorjev in dala dodaten zagon razpravi o stabilnem, nizkoogljičnem energetskem miksu v Evropi.
