O taksonomiji v parlamentu in v Svetu EU
Dokument in pripombe bosta zdaj obravnavala še Svet EU in Evropski parlament, zato imajo štiri mesece časa. Za nasprotovanje delegiranemu aktu v Svetu EU je potrebno nasprotovanje 20 držav članic oziroma 353 poslancev Evropskega parlamenta (torej polovica).
Živahna razprava o taksonomiji tudi doma
Novinarka Maja Derčar je v oddaji Studiu ob 17. na prvem programu radia Slovenije gostila predstavnike Evropske komisije, vlade, Instituta Jožefa Stefana in predstavnike energetske stroke. Dejstvo je, da je četrtina elektrike v EU jedrske. Grobo rečeno se države delijo v dve skupini, na eni strani je Francija, ki je glasna zagovornica jedrske energije kot odgovora na podnebne izzive, na drugi strani pa z različno glasnimi in jasnimi signali Nemčija, ki bo zaprla vse svoje jedrske elektrarne, kar se je Merklova zavezala po nesreči v Fukušimi. Dejstvo pa je, Evropa nima skupne energetske politike, zato bodo države članice sprejete zaveze dosegala na različne načine, tudi s posebnimi nacionalnimi dogovori, kjer je Nemčija pogosto tarča kritik.
Državni sekretar na infrastrukturnem ministrstvu Blaž Košorok je poudaril, da že štiri desetletja sobivamo s krško jedrsko elektrarno, imamo upravno infrastrukturo, institucije, znanje in izkušnje. Energetsko dovoljenje še ni odločitev za gradnjo drugega bloka JEK, je pa prvi korak. Investitor GEN energija bo na podlagi odloka DZ o Strategiji upravljanja kapitalskih naložb, izvedel prve korake, prav zdaj bodo vstopili v proces DPN. Ob tem je poudaril, da to ne pomeni, da kakorkoli izključujemo obnovljive vire energije, ki bodo eden od najpomembnejših virov slovenskega energetskega miksa. "Vlada je poskrbela za vse potrebne akte in ukrepe, da v Sloveniji izkoristimo 1500 megavatov prostora za izkoristek sončne energije," je poudaril.
Energetski strokovnjak in dolgoletni profesor ter dekan ljubljanske strojne fakultete dr. Peter Novak je opozoril, da je EU naročila dve študiji o jedrski energiji. Ena od teh je bila popolnoma negativna. "Elektriko iz jedrskih elektrarn bomo pokurili v 6o letih, smeti pa pustili našim zanamcem za 1000 let," je opozoril. Ob tem jedrske elektrarne potrebujejo vodo za hlajenje, ki jo sicer na srečo imamo, je dodal. Dejstvo pa je, da nove jedrske elektrarne ne potrebujemo, je prepričan, na voljo imamo sonce, biomaso in geotermalno energijo. Dokaze za uspešnost izrabe teh tehnologij imamo v svetu ogromno, je dodal, Kitajska je v letu dni zgradila za 53 tisoč megavatov sončnih elektrarn, podobno Turčija, Škotska bo z vetrnicami na morju pokrila polovico potreb elektrike Združenega kraljestva. Tudi skladiščenje sončne elektrike se rešuje, primerno je le kemično skladiščenje. Slovenija bi lahko na jezerih in zajezitvah ob hidroelektrarnah postavila za 4800 megavatov sončnih elektrarn, je še pojasnil.
Profesor na Fakulteti za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani ter raziskovalec IJS v Reaktorskem centru Podgorica dr. Iztok Tiselj je poudaril, da je njegovo osebno stališče, da je jedrska energija najbolj čist vir energije, ki ga ima naša civilizacija v tem trenutku na voljo. Njene prednosti so očitne, zato podpiram gradnjo nove, morda ne le ene, je bil jasen. Npr. v Šoštanju imamo odlično infrastrukturo in kakšen blok termoelektrarne bi lahko zamenjali z manjšim jedrskim reaktorjem. Dejansko je vse, o čemer govorimo, prehodno, sončni paneli imajo zdaj življenjsko dobo 20 do 30 let. Za zmogljivost jedrske elektrarne pri sončni elektrarni uporabimo desetkrat več materiala, kar pomeni deset krat več rudnikov, potrebujemo litij in kobalt, pojasnjuje. "To so sporne industrije, Evropa pa se obnaša, kot da dobimo te materiale z drugega planeta. Ne, dejansko jih dobimo iz manj razvitih dežel našega sveta," je še poudaril. Dolgoročno bomo izkopali več urana kot za jedrsko gorivo, saj je uran pogost element, s katerim se srečujemo pri izkopih.
Vir: povzeto RA Slo
Celoten pogovor: https://radioprvi.rtvslo.si/2022/01/studio-ob-17-00-703/
