Skip to main content

Zaključen COP26 v Glasgowu, navdušenja nad zaključki ni

Na vrhu COP26 v Glasgowu je bil sicer sklenjen podnebni pakt, ki je prvi podnebni dogovor, ki izrecno načrtuje zmanjšanje uporabe premoga. Končni dogovor obeta tudi več denarja za bolj zeleno energetiko držav v razvoju. Generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres je povedal, da bi si želel bolj ambiciozne zaključke podnebne konference. Konferenca bi se sicer morala končati v petek, a so se pogajanja zavlekla do konca tedna.

15 November 2021

Dogovor o omejitvi globalnega segrevanja je strnjen v izjavo, ki so jo sprejeli po dveh tednih pogajanj. V njej je poziv državam, da začnejo ustavljati uporabo premoga. Gre za prvi tovrstni dogovor. Predsedujoči konferenci Alok Sharma je s solznimi očmi razglasil, da se je COP26 zaključil z dogovorom, ki je bil sprejemljiv za več kot 200 držav.

Okrnjena zaveza

Prvotna zaveza za postopno opuščanje premoga je sicer nekoliko okrnjena, saj sta Indija in Kitajska v zadnjem trenutku vložili ugovore na besedilo ter predlagali "postopno opuščanje" premogovnih tovarn. Do dogovora je prišlo kljub njunemu posredovanju, čeprav je bila na koncu zaveza precej ohlapnejša. Sharma je dejal, da mu je žal, da so se zadeve tako obrnile, a dodal, da je ključnega pomena, da je sporazum zaščiten kot celota.

Delegati v Glasgowu so pogajanja začeli s prevetritvijo namenom izvajanja pariškega sporazuma o podnebnih spremembah iz leta 2015, po katerem naj bi pogodbenice globalno segrevanje omejile na precej pod dve stopinji Celzija v primerjavi s predindustrijsko ravnjo in si prizadevale za njegovo omejitev na 1,5 stopinje. Njihov cilj je bil tudi zagotoviti ustrezno financiranje za države, ki so zaradi podnebnih sprememb najbolj ogrožene.

Konferenca kompromisov

Generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres je izpostavil je prav to, da dogovor ne izpolnjuje zahtev znanosti za to, da bi omejili globalno segrevanje na še sprejemljivih 1,5 stopinje Celzija. Dogovor je tako označil za "kompromis, ki odraža interese, protislovja in stanje politične volje v današnjem svetu".

Končno besedilo obenem poziva  k odpravi neučinkovitih subvencij za fosilna goriva, države pa naj bi do konca prihodnjega leta okrepile svoje cilje za zmanjšanje emisij do leta 2030.

Po nasprotovanju bogatih držav na čelu z ZDA in EU pa v besedilu ni bilo nobene omembe posebnega finančnega instrumenta za škodo, ki so jo podnebne spremembe že povzročile  državam v razvoju. Najmočnejše države so le napovedale, da se bodo o tej temi še pogovarjale.

VIR: STA, 24UR