Slovenija je obenem kot članica EU zavezana k skupnim ciljem energetskega prehoda v nizko ogljično družbo. "Z naraščanjem obnovljivih virov energije prihaja potreba po postavitvi hranilnikov energije. Smo pred izzivom pretvorbe viškov energije v vodik in iskanjem načinov za dekarbonizacijo prometa. Vse bolj stopa v ospredje tudi vprašanje kibernetske varnosti proizvodnih in distribucijskih sistemov energije," so pojasnili v kabinetu predsednika vlade.
Dodatna vlaganja v obnovljive vire
"Krepiti je treba energetsko neodvisnost Slovenije, in sicer z obnovljivimi viri energije v povezavi tudi z drugim blokom JEK pa tudi novimi tehnologijami," je po posvetu za medije dejal minister za infrastrukturo Jernej Vrtovec. Kot je pojasnil, bo na tem mestu treba nameniti dodatne vložke za razvoj teh tehnologij in za kadre.
Ključni izziv pri tem je po besedah ministra problem dolgih postopkov umeščanja objektov v prostor in pridobivanja različnih dovoljenj, kar zavira Slovenijo na poti zelenega prehoda. Dodaten izziv predstavlja dejstvo, da Slovenija nima dovolj proizvodnje iz obnovljivih virov in jo moramo posledično dokupovati.
Po ministrovih besedah imamo na razpolago evropska sredstva , namenjena obnovljivim virom energije ter okoli 250 milijonov evrov na Borzenu, operaterju trga z elektriko. Ta denar je namenjen izključno za vetrne in sončne elektrarne in podobno, je pojasnil minister. V naslednjih letih naj bi imela naša država na razpolago še sredstva iz evropske kohezijske politike, nacionalnega načrta za okrevanje in odpornost, sklada za pravični prehod in pobude ReactEU.
O eni najbolj izpostavljenih točk posveta poslovni direktor GEN energije Danijel Levičar.
