Poznavalci napovedujejo, da naj ne bi šlo le za redni protokolarni zbor, ampak naj bi konferenca prinesla prelomne odločitve za rešitev planeta. Opisujejo ga tudi kot najpomembnejši podnebni vrh po Parizu. Ta je prinesel nekaj pomembnih premikov glede izpustov toplogrednih plinov in povečane uporabe obnovljivih virov energije, čeprav ne z trdnimi zavezami. Morda najbolj znan sklep iz Pariza je, da bi morali globalno povišanje temperatur ustaviti precej pod dvema stopinjama Celzija.
Bogatejše države so se tudi odločile, da bodo revnejšim vsako leto za prehod v bolj zeleno gospodarstvo namenile dobrih 86 milijard evrov. Zaveze države do neke mere izpolnjujejo, vendar nobene popolnoma.
Najhujši udarec pariškemu dogovoru je bil odstop ZDA od sporazuma, kar je bila poteza takratnega predsednika ZDA Donalda Trumpa. ZDA so zdaj spet med podpisnicami.
Kitajcev in Rusov v Glasgow ne bo
EU kot celota – gre za tretjo največjo onesnaževalko na svetu – je v letih od 2014 do 2019 izpuste ogljikovega dioksida zmanjšala v povprečju za 0,7 odstotka na leto. ZDA, druge na tej lestvici, so jih zmanjšale za povprečno 0,8 odstotka na leto. A to ne pomaga kaj dosti, saj jih je država z največ izpusti, Kitajska, v istih letih povečevala za 0,9 odstotka, Indija kot četrta za kar štiri odstotke in Rusija kot peta povprečno za dober odstotek na leto. Predstavnikov največjih onesnaževalk v Glasgowu ne bo.
Kje smo v Sloveniji
Po vladnih načrtih naj bi Slovenija do leta 2030 zmanjšala emisije toplogrednih plinov v sektorjih, ki niso vključeni v shemo trgovanja z emisijskimi kuponi, za vsaj petino. Glede prometa si ne delajo utvar, saj predvidevajo, da se bodo izpusti povečali za 12 odstotkov. V ravnanju z odpadki naj bi se izpusti zmanjšali za dve tretjini, v industriji za dobre štiri desetine in energetiki za dobro tretjino. V kmetijstvu, ki ustvari skoraj desetino izpustov, več kot pol tega je metana iz prebavil rejnih živali, bodo po teh načrtih izpusti do leta 2030 ostali na približno enaki ravni.
V fundaciji za trajnostni razvoj Umanotera menijo, da so slovenski cilji premalo ambiciozni. Vodja projektov dr. Jonas Sonnenschein pravi, da bi morali glede na dogovor iz Pariza ogljično nevtralnost doseči že leta 2040, ne leta 2050, kakor načrtuje slovenska strategija. Za hitro zmanjšanje izpustov do leta 2030 vidi sogovornik možnost v zaprtju šoštanjske termoelektrarne.
Za omejitev dviga temperatur zaprtje 300 elektrarn na premog
Inštitut TransitionZero, ki se ukvarja s podnebnimi spremembami, je pred podnebnim vrhom na Škotskem objavil raziskavo, ki je pokazala, da bi morali v svetu za omejitev dviga temperature za 1,5 stopinj Celzija, do leta 2030 zapreti skoraj 3000 elektrarn na premog. To konkretno pomeni, da bi vsak dan do leta 2030 morali zapreti eno. Lastnica polovice vseh obstoječih je Kitajska.
Britanski časopis The Guardian navaja novo poročilo Systems Change Lab, ki ugotavlja, da se niti eno od 40 področij, ki vključujejo elektriko, težko industrijo, kmetijstvo, prevoz, finance in tehnologijo, ne spreminja dovolj hitro, da bi dosegli cilje iz pariškega podnebnega sporazuma iz leta 2015. Nekateri trendi so preprosto prepočasni, drugi pa celo nazadujejo.
Poročilo ugotavlja, da bi morali uporabo premoga zmanjševati petkrat hitreje, kot se to dogaja zdaj, pogozdovanje pa bi moralo biti trikrat hitrejše. Trikrat hitreje bi se morala zmanjševati tudi energetska poraba stavb, v bogatih državah po Evropi in Severni Ameriki pa bi se morala poraba govedine zmanjševati 1,5-krat hitreje kot zdaj.
Združeni narodi: Obstoječe zaveze niso dovolj
OZN je v torek objavila poročilo, ki opozarja, da obstoječe zaveze držav niso dovolj, da se svet izogne katastrofalnim podnebnim spremembam in "neskončnemu trpljenju", ki bi ga to povzročilo.
Brez takojšnjega ukrepanja se bodo temperature po svetu do konca stoletja dvignile za 2,7 stopinje Celzija. Glavni pogajalec EU-ja na podnebni konferenci konec meseca v Glasgowu Frans Timmermans je po poročanju nemškega portala Deutsche Welle dejal, da "nismo dovolj ambiciozni".
Če se bodo temperature dvignile za več kot 1,5 stopinje, kot zdaj kaže, se bo svet spopadal s pogostejšimi smrtonosnimi vročinskimi valovi, uničujočimi neurji, katastrofalnimi poplavami in propadi pridelkov, izjemno gospodarsko škodo ter razselitvijo milijonov ljudi. Svet tvega "peklensko prihodnost", je posvaril generalni sekretar ZN-a Antonio Guterres.
Papež v ekskluzivni izjavi za BBC pozval k radikalnemu odzivu
Pred začetkom okoljske konference je papež Frančišek posebej za britanski BBC dal izjavo, v kateri je svetovne voditelje pozval k odločnemu oziroma "radikalnemu" odgovoru na klimatske spremembe. Prihodnjim generacijam moramo dati konkretna zagotovila in upanje, je zatrdil.
