Prvi radijski program javne RTV je v Studiu ob 17. gostil državnega sekretarja na Ministrstvu za infrastrukturo Blaža Košoroka, jedrskega fizika z Inštituta Jožefa Štefana dr. Iztoka Tislja in okoljevarstvenika iz društva Fokus Tomaža Tkalca.
Odločitev o izdaji energetskega dovoljenja je strateška odločitev, je poudaril Košorok, ki ima podlago v podnebni strategiji in v nacionalnem energetske načrtu. Gre za pot k razogličenju Slovenije, ne pomeni pa še, da bomo drugi blok JEK dejansko gradili, je nadaljeval. Do te odločitve namreč vodi vrsta postopkov, javne razprave in najverjetneje tudi referenduma.
Dr. Tiselj: Brez referenduma ne bo šlo
Iskanje družbenega konteksta bo zahtevno, a ne želim, da bi se gradnja vsakega večjega objekta primerjala z nesrečnim šoštanjskim šestim blokom, je poudaril Košorok, dejstvo je da 100% konsenza nikoli ne bo mogoče doseči. Javne razprave o tem so že bile in tudi še bodo, je prepričan dr. Tiselj, ne predstavlja si niti da bi drugi blok umeščali brez prej izvedenega referenduma.
Okoljevarstvenik Tkalec je glede tega skeptičen, saj meni, da je javnost izključena, kjerkoli je to mogoče. Res je, da je bila podnebna strategija v javni razpravi, je nadaljeval, vendar naj bi ravno besedilo o gradnji nove jedrske elektrarne prišlo vanjo po končani javni razpravi.
Dr. Tiselj je poudaril, da so javne debate bile in da nikoli ni bilo rečeno, da jedrska energija ne bo del slovenskih energetskih dokumentov.
Ali obstaja cenejša in boljša alternativa?
Čeprav energetsko dovoljenje že precej natančno določa, kakšen reaktor pride v poštev, to vendar še ni povsem determinirano, saj naj bi se v letih, ko bi prišlo do morebitne gradnje, na tem področju lahko še marsikaj zgodilo.
Cena projekta naj bi se po mnenju dr. Tislja gibala med petimi in desetimi milijardami evrov. Medtem, ko se Košorok ni želel opredeliti glede stroškov gradnje, je Tkalec izrazil skrb, da se bo gradnja bistveno podražila, saj naj bi na to kazali aktualni primeri. Opozoril je, da je Slovenija pri uporabi obnovljivih virov med najslabšimi v Evropi in da so glede tega nizke tudi naše ambicije v energetskem načrtu. Ocenjuje, da bi bilo bolj smiselno denar vložiti v pridobivanje elektrike iz teh virov.
Dr. Tiselj je opozoril, da so bili na področju pridobivanja energije iz vetra in sonca narejeni veliki koraki, kar zadeva pocenitve samega procesa. Preboja glede shranjevanja te energije pa v dvajsetih letih, kar živimo s temi tehnologijami, še ni bilo, predvsem z vidika cene shranjevanja. Po drugi strani pa ne bi smeli pozabiti, da je naš energetski sistem narejen tako, da se proizvodnja natančno prilagaja porabi, je še opozoril.
Celoten pogovor lahko poslušate na:
https://radioprvi.rtvslo.si/2021/10/studio-ob-17-00-635/
