Agencija opozarja, da kljub znatnemu napredku pri uvajanju čistih energetskih tehnologij trenutna prizadevanja ne zadostujejo za doseganje ciljev iz Pariškega sporazuma. Povpraševanje po fosilnih gorivih je namreč še vedno preveliko, da bi lahko dosegli omejitev dviga povprečne globalne temperature na 1,5 °C. Predlagajo celovito globalno strategijo za pospešitev prehoda, pri čemer ima tudi jedrska energija ključno vlogo.
Spreminjajoče se okolje in vloga jedrske energije
V poročilu IEA »World Energy Outlook« so poudarjene spreminjajoče se energetske politike, ki zagotavljajo možnosti za ponovni vzpon jedrske energije. Obnovljiva vira, sončna in vetrna energija res pridobivata na veljavi, a jedrska energija je pomemben vir energije z nizkimi izpusti – je na 2. mestu, za hidroenergijo.
Pričakovani porast jedrske energije izhaja predvsem iz obetajoče rasti na velikih trgih. Vodilne države, kot so Japonska, Južna Koreja, ZDA, Kanada, Kitajska, Združeno kraljestvo in več držav EU, so pokazale veliko zanimanje za podaljšanje življenjske dobe obstoječih jedrskih reaktorjev in uvedbo novih.
Svetovni energetski obeti IEA predvidevajo, da se bo do leta 2050 uporaba jedrske energije znatno povečala. Leta 2022 je bilo jedrskih elektrarn 417 GWe, leta 2050 pa se bo njihova skupna moč povečala na 620 GWe. A to še ne bo dovolj!
Ključni 3 scenariji, ki jih je treba upoštevati
Poročilo »World Energy Outlook« je predstavilo 3 možne scenarije za prihodnost:
- Scenarij zastavljenih politik predvideva, da bo povpraševanje po premogu, nafti in zemeljskem plinu doseglo vrh pred letom 2030.
Jedrska proizvodna zmogljivost se v tem scenariju poveča s 417 GWe na 620 GWe leta 2050. Povečala se bo predvsem na Kitajskem in v drugih rastočih tržnih gospodarstvih in gospodarstvih v razvoju. Medtem bodo razvita gospodarstva v veliki meri podaljševala življenjsko dobo in gradila nove projekte, da bi nadomestila izločanje iz obratovanja.
Težava je, da ta scenarij še vedno vključuje dvig temperature za 2,4 °C do leta 2100.
- Scenarij napovedanih zavez predvideva, da bodo vsi nacionalni energetski in podnebni cilji, ki so jih sprejele vlade, v celoti in pravočasno izpolnjeni. Predpostavlja, da bodo vlade izpolnile svoje energetske in podnebne zaveze ter do leta 2050 povečale jedrsko zmogljivost na 770 GWe.
- Scenarij "Neto ničelne emisije do leta 2050" obravnava, kaj je treba storiti za omejitev globalnega segrevanja na 1,5 °C. Za ta najbolj ambiciozen cilj bi bilo treba do leta 2050 doseči 916 GWe jedrske proizvodne zmogljivosti.
IEA pravi, da veliki reaktorji ostajajo prevladujoča oblika jedrske energije v vseh treh scenarijih, vključno z naprednimi oblikami reaktorjev. Razvoj in vse večje zanimanje za majhne modularne reaktorje (SMR) pa dolgoročno povečujeta potencial jedrske energije.
Direktor IEA o ukrepih in mednarodnem sodelovanju
Izvršni direktor IEA Fatih Birol ponovno poudarja pomen hitrega ukrepanja pri prehodu na čisto energijo:
»Vlade, podjetja in vlagatelji morajo podpreti prehod na čisto energijo, namesto da ga ovirajo. Ponujene so ogromne koristi, vključno z novimi industrijskimi priložnostmi in delovnimi mesti, večjo energetsko varnostjo, čistejšim zrakom, univerzalnim dostopom do energije in varnejšim podnebjem za vse. Ob upoštevanju nenehnih napetosti in nestanovitnosti na tradicionalnih energetskih trgih so trditve, da sta nafta in plin varna ali zanesljiva izbira za svetovno energetsko in podnebno prihodnost, videti šibkejše kot kdaj koli prej.«
Fatih Birol izpostavlja tudi mednarodno sodelovanje:
»Vsaka država mora najti svojo pot, vendar je mednarodno sodelovanje ključnega pomena za pospešitev prehoda na čisto energijo. Hitrost zmanjševanja emisij bo v veliki meri odvisna zlasti od naše sposobnosti financiranja trajnostnih rešitev za zadovoljitev naraščajočega povpraševanja po energiji v hitro rastočih svetovnih gospodarstvih. Vse to kaže na to, da je ključnega pomena podvojiti sodelovanje in kooperacijo, ne pa se od njiju umakniti.«
Medtem ko se svet spopada z izzivi tradicionalnih energetskih trgov, se jedrska energija kaže kot obetavna in nepogrešljiva dobrina za čistejšo prihodnost.
