Skip to main content

Pristojno ministrstvo ne more pospešiti razvoja nizkoogljične energije

Od 23. marca 2023 so podpisniki pobude za pospešitev razvoja nizkoogljične energije v Sloveniji čakali na odziv pristojnega ministrstva. Sedaj so odgovor končno dobili. Ministrstvo "ne more" spremeniti ničesar. V več delih je odgovor nenavaden. Zakaj? Preverite v nadaljevanju.

05 Junij 2023

Jedrska energija ponuja dolgoročne odgovore za energetske krize, za zmanjševanje toplogrednih izpustov ter za ohranjanje okolja in biodiverzitete. Februarja 2023 je bil podan odličen predlog vladi za pospešen razvoj nizkoogljične energije v Sloveniji, ki si prizadeva za enakovredno obravnavo vseh čistih oz. nizkoogljičnih virov energije. Nanaša se na spremembe Energetskega zakona (EZ-1) in Strategije prostorskega razvoja Slovenije (SPRS).

Po dolgem čakanju in zamujenem roku, ki si ga je vlada zadala sama, je odgovor ministrstva zdaj objavljen.

Odziv Ministrstva za okolje, podnebje in energijo

Predlog smo preučili in v zvezi z njim dajemo naslednje mnenje:

  1. Ne moremo sprejeti predloga, da bi v cilje energetske politike Slovenije namesto večje proizvodnje in rabe obnovljivih virov napisali enako za čiste vire oziroma nizkoogljične vire, med katere sodi tudi jedrska energija. Cilji v zvezi z OVE izhajajo iz sprejetih EU politik, Direktive o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov, Direktive o upravljanju energetske unije in podnebnih ukrepov in sprejetega Nacionalnega energetsko podnebnega načrta.
  2. Ukrepa, da bi država financirala poleg obnovljivih virov tudi jedrsko energijo ne moremo upoštevati, ker obstoječe smernice za podporne sheme dopuščajo pri proizvodnji elektrike podpore le za proizvodnjo iz obnovljivih virov. Ukrep pa se lahko izvaja le, če Evropska komisija prej potrdi, da gre za dovoljeno državno pomoč.
  3. Predloga, da bi ukinili podpore za druge vire, če jih država ne more nuditi tudi za jedrsko energijo, ne moremo sprejeti. OVE spodbuja država zato, da bi zasebni investitorji investirali za dosego nacionalnih ciljev, ki izhajajo iz naših mednarodnih zavez. Pomoč pa je seveda omejena, saj je ni mogoče zagotavljati za tehnologije in projekte, ki so ekonomični pri danih razmerah na trgu. V okviru spreminjanja zasnove trga z električno energijo (EMD) pa bodo mogoče vzpostavljeni tudi mehanizmi, ki bodo uporabni za zniževanje investicijskih tveganj projektov jedrske energije. Takim predlogom sprememb Slovenija ne nasprotuje.
  4. Predlog SPRS je v postopku sprejemanja v Državnem zboru. Ta že vključuje ločene določbe in usmeritve za jedrsko energijo in OVE, zato ni potrebe po spreminjanju usmeritev za OVE v usmeritve za nizkoogljične vire, še posebej ne s prostorskega vidika, kjer je bistvena razlika med OVE in jedrsko energijo.
  5. Vlada nima nobene pravne podlage, da bi lahko sprejela predlagani sklep, da se območje v Krškem prepozna kot jedrska lokacija z možnostjo za širjenje po obstoječi SPRS, zato predloga ni mogoče sprejeti.

Menimo, da tudi, če bi lahko vse prejete predloge na vladi upoštevali in jih sprejeli, to ne bi olajšalo in pospešilo umeščanja nove jedrske elektrarne v prostor in pridobivanja ostalih potrebnih dovoljenj.

Marsikaj od zapisanega se ne sklada s tem, kar počnejo nekatere druge države članice. Zdi se, da Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo navaja izgovore, odgovornost pa prelaga na Evropsko unijo.

Slovenija je namreč del EU. Države članice naj bi aktivno in demokratično prispevale k oblikovanju evropskih politik. Cilj takega načina delovanja je, da se poišče najboljše rešitve in doseže konsenz, ne pa zgolj slepo sledi navodilom.

Ministrstvo v odzivu na predlog vseskozi ponavlja, da "ne more" sprejeti ciljev, spremeniti EU politike ali sploh karkoli narediti na tem področju. Cilje EU politik si zastavljajo vse države članice skupaj, tudi Slovenija. Če Slovenija ni aktivna članica EU in če "ne more" storiti ničesar zase in za EU, potem je to izjava predaje in iskanja izgovorov, da se nič ne naredi.

Obenem spremljamo druge države članice in njihova prizadevanja za razogljičenje električnega omrežja. Navajamo primer švedske vlade, ki je v t. i. Tidöjevem sporazumu objavila niz ukrepov, ki bodo pospešili razvoj nizkoogljične jedrske energije. Zanimivo je, da so se zavezali k podobnim ukrepom, ki jih pri nas ne moremo izvesti.

  • Cilj švedske energetske politike so spremenili s "100 % električne energije iz obnovljivih virov" na "100 % električne energije brez fosilnih goriv". Taka opredelitev vključuje tudi jedrsko energijo.
  • Načrtujejo zakonske spremembe, ki bodo omogočile gradnjo novih jedrskih elektrarn.
  • Spodbuditi želijo naložbe v jedrsko energijo. Omejitve v sedanjem sistemu zelenih državnih kreditnih garancij nameravajo razširiti tako, da se bodo te nanašale tudi na gradnje novih jedrskih elektrarn.
  • Uvesti želijo regulativne spremembe za poenostavitev in pospešitev postopkov pridobivanja dovoljenj za jedrske elektrarne. V okoljski zakon bodo dodali posebno pravilo, da je treba zadeve glede dovoljenj v zvezi z novimi jedrskimi elektrarnami obravnavati prednostno.

Za izjavo na odziv pristojnega ministrstva smo prosili tudi predlagatelja Simona Lončariča:

»Nad odgovorom ministrstva sem razočaran. Slovenija je jedrska država. Velik del zanesljive nizkoogljične energije pridobimo iz jedrske elektrarne, naši jedrski strokovnjaki so dobro izobraženi in iskani, jedrska industrija pa je v Sloveniji uspešna. Vse to pa ni samoumevno. Znanja in potenciale je treba spodbujati, negovati in razvijati. Od pristojnega ministrstva in vlade pričakujem, da tega procesa ne bo ovirala z izključevalno energetsko politiko. Prav bi bilo, da si ne bi zastavljali le ciljev glede deleža obnovljivih virov energije, ampak da bi bil cilj tudi dejansko razogljičenje.«

Slovenija je kot jedrska država tudi del "jedrskega zavezništva" 16 držav, ki je nastalo na pobudo Francije. Povezane države se trudijo vrniti veljavo največjemu in najbolj zanesljivemu nizkoogljičnemu viru energije, saj je to pomembno za energetsko varnost in doseganje podnebnih ciljev EU. Cilj Francije je tudi sprememba škodljive evropske energetske politike, ki neupravičeno in pod velikim vplivom Nemčije izključuje jedrske tehnologije. Francija torej želi doseči to, kar spodbujamo tudi podporniki jedrske energije v Sloveniji – cilj držav mora biti čim večji delež vseh nizkooogljičnih virov energije in ne samo obnovljivih virov. 

Se pa zastavlja vprašanje, kaj Slovenija sploh počne v jedrskem zavezništvu 16 držav, če ne verjame v osnovni namen zavezništva in doma deluje v nasprotju s cilji.