Kaj sploh je "Peticija proti diskriminaciji jedrske energije"?
Ne gre za spletno peticijo, pod katero bi lahko zbirali podpise državljanov.
Gre za uradno pobudo Evropskemu parlamentu, ki jo lahko vložijo državljani in organizacije iz držav članic Evropske unije. V njej avtorji predstavijo dejstva, argumente in predloge za spremembo evropskih pravil.
Peticijo proti diskriminaciji jedrske energije je pripravila francoska nevladna organizacija PNC-France (Patrimoine Nucléaire et Climat). Pobudo je podpisalo 22 nevladnih organizacij iz 14 držav članic EU, nato pa so se pridružile še štiri organizacije iz dveh dodatnih držav. Skupno sedaj pobuda združuje 26 organizacij iz 16 držav Evropske unije.
Pobudniki so neodvisne nevladne organizacije, ki jih financirajo njihovi člani in katerih cilj je zmanjševanje uporabe fosilnih goriv ter boj proti podnebnim spremembam.
Kaj v peticiji očitajo evropski energetski politiki?
Podpisniki peticije menimo, da Evropska unija pri uresničevanju podnebnih ciljev ne podpira vseh nizkoogljičnih virov energije enako. Evropske politike in finančni mehanizmi pogosto dajejo prednost predvsem vetrnim in sončnim elektrarnam, medtem ko so jedrski projekti deležni strožjih pogojev in počasnejših postopkov.
1) Prvi očitek se nanaša na umeščanje energetskih objektov v prostor in njihovo priključevanje v elektroenergetsko omrežje. Nekateri evropski predpisi obnovljivim virom energije priznavajo status "prevladujočega javnega interesa", kar pomeni, da imajo pri izdajanju dovoljenj določene prednosti. Jedrska energija takšnega statusa nima, čeprav je tudi nizkoogljični vir električne energije.
2) Drugi očitek zadeva evropski trg z električno energijo. Današnja pravila premalo vrednotijo lastnosti virov, ki lahko proizvajajo elektriko neprekinjeno in pomagajo vzdrževati stabilnost omrežja. Jedrske in hidroelektrarne pogosto nosijo večji del odgovornosti za uravnavanje sistema, ne da bi bile za to ustrezno nagrajene.
3) Posebno pozornost namenjamo tudi financiranju energetskih projektov. V peticiji navajamo, da je Evropska investicijska banka med letoma 2005 in 2025 več sto milijard evrov namenila projektom obnovljivih virov energije, medtem ko so bili jedrski projekti deležni le omejenega financiranja. To ni v skladu z načelom enake obravnave vseh nizkoogljičnih tehnologij.
4) Peticija opozarja tudi na evropsko taksonomijo. To je sistem razvrščanja gospodarskih dejavnosti, s katerim Evropska unija določa, katere naložbe se štejejo za okoljsko trajnostne. Čeprav je jedrska energija v taksonomijo vključena, zanjo veljajo dodatni pogoji in omejitve, ki jih za številne druge nizkoogljične tehnologije ni.
5) Nazadnje v peticiji poudarjamo, da imajo države članice zelo različne naravne danosti in energetske sisteme. Nekatere imajo veliko hidroenergije, druge veliko sonca ali vetra, tretje pa že desetletja uspešno uporabljajo jedrsko energijo. Menimo, da bi morale evropske institucije bolj spoštovati pravico držav, da same izberejo svojo energetsko mešanico.
Poudarjamo, da je jedrska energija:
- nizkoogljičen vir električne energije,
- zanesljiv vir, ki deluje ne glede na vreme,
- pomembna za stabilnost elektroenergetskega omrežja,
- prostorsko zelo učinkovita in
- lahko prispeva k večji energetski neodvisnosti Evrope.
Kaj pomeni "tehnološka nevtralnost"?
To je osrednji pojem peticije.
Tehnološka nevtralnost pomeni, da država ali Evropska unija ne daje prednosti posamezni tehnologiji, ampak postavi cilj in nato dopusti, da ga države dosežejo na način, ki najbolj ustreza njihovim razmeram.
Če je cilj zmanjšanje izpustov ogljikovega dioksida, bi morale biti po tem načelu enakovredno obravnavane vse tehnologije, ki lahko prispevajo k temu cilju, na primer:
- jedrska energija,
- hidroelektrarne,
- sončne elektrarne,
- vetrne elektrarne,
- geotermalna energija.
Pobudniki peticije menimo, da sedanja evropska politika v praksi pogosto spodbuja predvsem sončno in vetrno energijo, namesto da bi države članice same izbrale kombinacijo nizkoogljičnih virov, ki jim najbolj ustreza.
"Strateška napaka Evrope je bila, da se je oddaljila od zanesljivega in cenovno dostopnega nizkoogljičnega vira energije."
Ursula von der Leyen, predsednica Evropske komisije, o odnosu Evrope do jedrske energije
Kaj predlagajo podpisniki peticije?
Peticija ne predlaga zmanjšanja podpore obnovljivim virom energije in ne zahteva, da bi morale vse države graditi jedrske elektrarne. Podpisniki poudarjamo, da želimo predvsem enakovrednejšo obravnavo vseh nizkoogljičnih tehnologij.
1) Prvi predlog je uvedba resnične tehnološke nevtralnosti. Evropske politike bi morale izhajati iz cilja zmanjševanja izpustov toplogrednih plinov in ne iz vnaprejšnje izbire posameznih tehnologij. Če neka tehnologija omogoča zanesljivo proizvodnjo elektrike z nizkimi emisijami, bi morala biti deležna podobne obravnave kot druge nizkoogljične rešitve.
2) Predlagamo tudi spremembe pri financiranju. Evropska investicijska banka in drugi evropski skladi bi morali omogočiti financiranje novih jedrskih elektrarn, podaljševanja življenjske dobe obstoječih elektrarn ter drugih jedrskih projektov pod primerljivimi pogoji, kot veljajo za obnovljive vire energije.
3) Podpisniki želimo, da bi bila jedrska energija v evropski taksonomiji priznana kot popolnoma trajnostna dejavnost. To bi lahko olajšalo dostop do zasebnega kapitala in zmanjšalo stroške financiranja novih projektov.
4) Predlagamo tudi enotnejša pravila pri državnih pomočeh. Evropska komisija danes odobri finančno pomoč za večino projektov vetrnih in sončnih elektrarn po poenostavljenem postopku, medtem ko mora biti podpora jedrskim projektom pogosto predmet dolgotrajnih in podrobnih preiskav. Za vse nizkoogljične tehnologije bi morala veljati primerljiva merila.
5) Nazadnje podpisniki pozivamo k spremembam pri načrtovanju evropskih elektroenergetskih omrežij. Pri prihodnjem razvoju omrežij in trgov z električno energijo bi bilo treba bolj upoštevati pomen virov, ki lahko proizvajajo elektriko neprekinjeno in pomagajo zagotavljati stabilnost sistema.
Kaj se bo zgodilo s peticijo?
Peticija je bila Evropskemu parlamentu predložena 21. maja 2026.
Prvi korak je presoja njene dopustnosti. To pomeni, da Evropski parlament preveri, ali se peticija nanaša na področje, za katero je Evropska unija pristojna, in ali izpolnjuje formalne pogoje.
Pobuda je bila julija 2026 uvrščena v nujni postopek, sekretariat Odbora za peticije (PETI) pa je priporočil, da se razglasi za dopustno in da Evropska komisija pripravi odgovor.
Evropski poslanci bodo peticijo obravnavali na sejah odbora, zahtevali odziv Evropske komisije ali predlagali nadaljnje korake.
Opozarjamo, da lahko postopek traja več mesecev ali celo več kot leto dni. Uvrstitev v nujen postopek vseeno daje signal, da bo postopek tekel nekoliko hitreje. O nadaljnem dogajanju vas bomo obveščali.
Zakaj je to pomembno za Slovenijo?
Slovenija je ena redkih držav Evropske unije, ki že danes velik del električne energije proizvede v jedrski elektrarni.
Poleg obratovanja obstoječe elektrarne v Krškem v Sloveniji poteka tudi razprava o morebitni izgradnji drugega bloka oz. o izgradnji JEK2.
Evropska pravila o financiranju, državnih pomočeh, dostopu do omrežij in obravnavi jedrske energije lahko zato pomembno vplivajo tudi na prihodnje slovenske odločitve.
Vprašanje ni le, koliko jedrske energije bo imela Evropa, ampak tudi, ali bodo države članice lahko same odločale o svoji energetski prihodnosti in pri tem dobile enako podporo evropskih institucij.
Zakaj JedrskaSI podpira pobudo?
JedrskaSI se pridružuje podpori peticiji skupaj z drugimi evropskimi nevladnimi organizacijami.
Na portalu že vrsto let predstavljamo pomen zanesljive oskrbe z električno energijo, tehnološke nevtralnosti, zmanjševanja emisij toplogrednih plinov in enakopravne obravnave vseh nizkoogljičnih virov energije.
Podpiramo odprto razpravo o evropski energetski politiki in menimo, da bi morale imeti države članice možnost izbrati kombinacijo nizkoogljičnih tehnologij, ki najbolj ustreza njihovim naravnim danostim, gospodarstvu in potrebam prebivalcev.
Evropska peticija ne zahteva opuščanja obnovljivih virov energije. Poziva predvsem k temu, da se pri doseganju podnebnih ciljev enakovredno upoštevajo vse tehnologije, ki lahko zagotovijo nizkoogljično, zanesljivo in cenovno dostopno oskrbo z električno energijo.
