Skip to main content

Bo razvoj umetne inteligence prinesel revolucijo tudi v jedrski industriji?

ZDA so napovedale novo revolucijo v razvoju umetne inteligence. Napovedani projekti gradnje superračunalniških centrov v vrednosti več 100 milijard dolarjev predstavljajo izziv tudi iz vidika energetike. Je jedrska energija lahko odgovor?

23 Januar 2025

Konzorcij štirih podjetij iz Združenih držav Amerike (SoftBank, OpenAI, Oracle, MGX) je javnosti pred kratkim predstavil projekt Stargate (Zvezdna vrata). 

V okviru projekta Stargate bodo v naslednjih 4 letih zgradili 5 ogromnih superračunalniških centrov, ki bodo konkretno pospešili razvoj tehnologije generativnih modelov oz. umetne inteligence.

Vsak center bo vreden 100 milijard dolarjev (96 mrd. EUR). Vrednost celotnega projekta Stargate je tako vredna skupno 500 milijard dolarjev. Podjetja so do zdaj uspešno nabrala sredstva za gradnjo enega centra v Teksasu, preostanek pa morajo še nabrati. Pri tem upajo tudi na državno pomoč.

Na tem mestu ne bomo razpravljali, kakšne so lahko geostrateške posledice monopola ZDA pri tehnologijah umetne inteligence. Prav tako ne bomo razpravljali o družbenih in etičnih vidikih te tehnologije. Cilj razprave je zgolj predstaviti ogromne energetske potrebe umetne inteligence in razmisliti o načinih, kako jih zadovoljiti. 

Evropski odločevalci pa bi morali morebitne vplive napovedi ZDA zagotovo resneje obravnavati.   

Potreba Stargate centrov po energiji bo ogromna

Vsak izmed petih računalniških centrov bo za svoje napajanje potreboval 5000 MW električne moči, ki bo morala biti na voljo 24 ur na dan, vse dni v letu.

To je primerljivo z energetskimi potrebami države s petimi milijoni prebivalcev.

Za napajanje vsakega podatkovnega centra bi potrebovali npr. 5 jedrskih reaktorjev tipa AP1000, ki jih gradi podjetje Westinghouse.

Ameriška jedrska industrija danes (še) ni v položaju, kjer bi bila zmožna dohiteti energetske potrebe projektov tipa Stargate. 

Nove jedrske reaktorje so v približno petih letih trenutno zmožni postaviti le kitajski in ruski dobavitelji. Westinghouse pa na Poljskem in v Bolgariji obljublja izgradnjo jedrskega reaktorja v roku osmih let.

Tako bodo veliko večino energije, potrebne za projekt Stargate, zagotovile obstoječe premogovne in nove plinske termoelektrarne. 

Jedrska energija bi lahko prispevala k napajanju projekta že v njegovi začetni fazi, zgolj če investitorji financirajo ponoven zagon kakšne izmed že ugasnjenih jedrskih elektrarn, kot je to storil Microsoft z Otokom treh milj

Če se bo izgradnja vseh petih računalniških centrov tudi dejansko uresničila, bo to pomenilo tudi do 4 % dvig povpraševanja po zemeljskem plinu v ZDA, kar srednjeročno prinaša dvig cen plina in električne energije.

Sežiganje dodatnih milijard kubičnih metrov zemeljskega plina vsako leto tudi ni preveč dobra novica za okolje.

Jedrska energija lahko svojo vlogo pri napajanju AI odigra v prihodnosti

Rast cen energije zaradi izjemnih energetskih potreb umetne inteligence je zagotovo pomemben faktor za investitorje v jedrsko energijo.

Povpraševanje, ki ga ustvarjajo superračunalniški centri, zahteva t. i. pasovne vire energije, ki so razpoložljivi ves čas. Za dolgoročno ekonomičnost delovanja jedrskih elektrarn je tovrstno povpraševanje ključnega pomena.

Tehnološka industrija s tovrstnimi projekti, kot je Stargate, pošilja pozitivne signale investitorjem v nove jedrske kapacitete, ki imajo zagotovilo, da se bo energija, proizvedena v jedrskih elektrarnah, tudi dobičkonosno prodala.

Gradnja novih računalniških centrov spodbudno vpliva tudi na razvoj projektov malih modularnih reaktorjev (SMR). Številna podjetja, ki razvijajo SMR, so od prvotne naznanitve projekta Stargate tudi sama oznanila, da nadaljujejo z razvojem in načrtovanjem prvih prototipov.

Okoljski vplivi umetne inteligence bodo z razvojem te tehnologije tudi eksponentno naraščali. Politika bo ta problem slej ko prej začela obravnavati. Takrat se bodo verjetno tudi podjetja, ki razvijajo umetno inteligenco, morala za zadovoljevanje svojih energetskih potreb namesto k plinu obrniti k jedrski energiji.