Skip to main content

Bo Nemčija podaljšala delovanje zadnjih jedrskih elektrarn?

Zaradi vojne v Ukrajini nemški politični vrh resno razmišlja o podaljšanju delovanja obstoječih jedrskih elektrarn. To je 180-odstotni preobrat iz smeri energetske strategije Nemčije, potem ko se je pred leti (2011) tedanja kanclerka Angela Merkel po družbenem konsenzu in politični odločitvi zavezala k energiji iz obnovljivih virov.

02 Marec 2022
EURONEWS

Nemčija je že pred tem sklenila strateško zavezništvo z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom. Zavezništvo je temeljilo na tako rekoč neskončni ruski dobavi zemeljskega plina Nemčiji, kar je imelo za posledico dozdajšnja zaprtja nemških jedrskih elektrarn in gradnje plinskih elektrarn. Z vsakim nadaljnjim dnevom vojne Rusije proti Ukrajini se odmika tudi sodelovanje med Rusijo in Nemčijo prek infrastrukture severnega toka. Vsa ta dogajanja dodatno spodbujajo razprave o vrnitvi Nemčije na jedrsko energetsko osnovo.

Vojna menja strategije

Ruska invazija na Ukrajino je na več ključnih ravneh spremenila strateške pozicije Nemčije o prehodu na ruski zemeljski plin kot prehodni zeleni vir energije. Hkrati je pod vprašanje prišla tudi že sprejeta odločitev o prenehanju uporabe premoga do leta 2030. Ker jedrska energija (še) ni sprejet prehodni vir energije in ker Nemčija spreminja odnos do jedrske energije, se najverjetneje oddaljuje tudi zadani cilj – biti podnebno nevtralna država do leta 2045.

Nemčija je do zdaj zaprla vse, razen treh jedrskih elektrarn. Vprašanje o podaljšanju življenjske dobe trem še delujočim jedrskim elektrarnam so pred dnevi sprožili kar kancler Olaf Sholz, nemški gospodarski minister Robert Habeck in vodja opozicijske CDU Friedrich Merz. V Nemčiji delujejo 1329-megavatna jedrska elektrarna Emsland, 1410-megavatna Isar in 1310-megavatna elektrarna Neckarwestheim.

Ključni pomisleki operaterjev

Glavna skrb operaterjev je, da so vsi procesi ustavljanja že tako daleč, da jih ni več mogoče ustaviti. Predvideno je namreč, da do konca letošnjega leta prenehajo z delovanjem vse tri še delujoče jedrske elektrarne. Ob tem tudi nimajo zagotovljenega jedrskega goriva

Odločitev o postopnem zaprtju jedrskih elektrarn in prehodu od fosilnih goriv k obnovljivim virom energije je leta 2002 sprejela vlada kanclerja Gerharda Schröderja. Njegova naslednica Angela Merkel je želela sicer delovanje jedrskih elektrarn podaljšati, a si je premislila po jedrski nesreči v Fukušimi na Japonskem leta 2011. Že tedaj so mnogi politiki in energetski strokovnjaki pozivali, naj politični vrh še enkrat razmisli o koncu uporabe jedrske energije, saj te elektrarne proizvajajo razmeroma malo ogljikovega dioksida. Zagovorniki jedrske energije so zatrjevali, da bi ta Nemčiji lahko pomagala doseči njene podnebne cilje zmanjšanja izpustov toplogrednih plinov.